Informacijska pisarna slovenske mreže Fundacije Anna Lindh (ALF)

TRILETNI PROGRAM ALF

Faza 3: 2012-2014

Aktualno.

Faza 2: 2009-2011

Krepitev razvoja in evro-mediteranskega partnerstva.

Tematski razpis

Restore Trust, Rebuild Bridges.

vse »

RAZPIS ZA VEČLETNE PROJEKTE ALF

2012-2014

Razpis še ni objavljen. Več o novem programskem obdobju lahko preberete tukaj.

2009-2011

Razpis za triletne projekte, trajanje do 31.8.2011, podpora od 50.000 do 100.000 EUR na projekt.
Rok prijave: 30.5.2009

vse »

RAZPIS ZA ENOLETNE PROJEKTE ALF

2011

Razpis v letu 2011 ne bo objavljen.

2010

Mesta, migracije, raznolikost, mir, sobivanje.

2009

Promoviranje različnosti, zbliževanje ljudi, medkulturni dialog.

vse »

Fundacija ALF

Pravna podlaga ALF

Barcelonska deklaracija, sprejeta leta 1995, je izpostavila vlogo in pomen sodelovanja med državami EU in njenimi mediteranskimi sosedami.

Evropsko-sredozemsko fundacijo za medkulturni dialog Anna Lindh (ALF) je ustanovila Evro-mediteranska konferenca ministrov za zunanje zadeve. ALF je pravni mednarodni subjekt, registriran pri Ministrstvu za zunanje zadeve Egipta, svoj sedeže pa ima v Aleksandriji.

ALF povezuje 43 držav:
27 članic EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Litva, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija,
in 16 sredozemskih držav: Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Hrvaška, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Mavretanija, Monako, Palestina, Sirija, Tunizija, Turčija.

Vodstvo ALF

5. marca 2008 je bil v Bruslju za predsednika Fundacije Anna Lindh izvoljen André Azoulay. Mandat, ki bo trajal od 2008 do 2011, je potrdil izvršni odbor fundacije.

9. aprila 2008 je bil Andreu Claret izvoljen za izvršnega direktorja fundacije. Claret je bil pred tem direktor European Institute of the Mediterranean.

Svetovalni odbor svetuje izvršnemu odboru ALF, direktorju in nacionalnim mrežam ALF. Odbor sestavlja 18 strokovnjakov za medkulturno sodelovanje iz EU in 9 iz partnerskih držav Mediterana.
Člani:
Besnik Mustafaj (Albanija), Aicha Kassoul (Alžirija), ambassador Nevine Simaika Halim (Egipt), Ron Barkai (Izrael), H. E. Senator Professor Rowaida Al-Ma’aitah (Jordanija), dr. Antoine Nasri Messarra (Libanon), dr. Taleb Mahmoud Omran (Sirija), prof. Mohamed Mahjoub (Tunizija), Ambassador Ayse Sumru Noyan (Turčija), dr. Heidi Dumreicher (Avstrija), Eduard Gombárd (Češka), Tuomo Melasuo (Finska), Caroline Fourest (Francija), Aliki Moschis-Gauguet (Grčija), ambassador Lucio Guerrato (Italija), Karina Petersone (Latvija), Nevenka Koprivšek (Slovenija), dr. Sara Silvestri (Anglija).

Trajanje in proračun programa ALF

Faza 1: 2005–2008 (10,5 milijona EUR)
Faza 2: 2009–2011 (14 milijonov EUR)

V programskem obdobju 2009–2011 bo fundacija preko svojih aktivnosti in letnih razpisov za manjše/kratkoročne in večje/dolgoročne projekte krepila razvoj in evro-mediteransko partnerstvo na civilno-družbenih področjih z naslednjimi prioritetami: ideje in ideologije; izobraževanje; kulturna produkcija; mediji; religije, duhovnost in vrednote; mesta in raznolikosti.

Spletna stran Fundacije Anna Lindh.

Kdo je bila Anna Lindh?

Ylva Anna Maria Lindh (19 June 1957 – 11 September 2003) je bila švedska zunanja ministrica med leti 1994 – 2003. Od leta 1994 do 1998 je vodila ministrstvo za okolje, nato pa je prišla na čelo zunanjega ministrstva, kjer je ostala do smrti.

Veljala je za naslednico sedanjega predsednika vlade Goerana Perssona na premierskem položaju in bila po raziskavah javnega mnenja najbolj priljubljena med švedskimi politiki.

Lindhova se je rodila 19. junija 1957 v mestu Enskede pri Stockholmu. Diplomirala je na pravni fakulteti in se že mlada vključila v švedsko socialdemokratsko stranko, kjer je bila od leta 1984 do 1990 predsednica strankinega podmladka. Leta 1982 je postala najmlajša poslanka v stockholmskem parlamentu.

Leta 1991 se je poročila z nekdanjim švedskim notranjim ministrom Bojem Holmbergom, s katerim ima dva sinova, rojena v letih 1991 in 1995. Lindhova je pogosto protestirala proti okoljskim grehom” velikih podjetij. Ko so socialdemokrati leta 1994 znova prišli na oblast, je bila imenovana za okoljsko ministrico, leta 1998 pa za zunanjo ministrico v Perssonovi vladi.

Mednarodni javnosti je postala posebej znana v času švedskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2001. Tako mediji kot njeni kolegi iz članic EU so njeno delo v pogajanjih o širitvi Evropske unije ocenili kot zelo pozitvno.

Anna Lindh je umrla za posledicami napada med nakupovanjem v trgovini v Stockholmu. Napadalec jo je z nožem večkrat zabodel ter s tem povzročil notranje krvavitve.